Ustanova dr. Antona Trstenjaka e esto leto čas Kmetijsko ivilskega sejma izkoristi za pripravo gospodarskega foruma na kakno od aktualnih tem.
Letos je bila tema 6. Trstenjakovega gospodarskega foruma Zdrava prehrana, gosta in predavatelja pa sta bila priznana strokovnjaka z mariborske univerze dr. Martina Bavec in Franc Bavec.
Dr. Martina Bavec je najprej spregovorila na splono o zdravi hrani in zdravi prehrani. Lastnosti zdrave hrane so predvsem odsotnost kodljivih snovi in bolja vsebnost hranilnih snovi. Najviji standard zdrave hrane so ekoloko pridelana ivila, ki jih kontrolirajo ustrezne ustanove (v Sloveniji imamo sedaj e tri certifikacijske ustanove, ki se ukvarjajo z nadzorom ekoloke pridelave), v svetu in pri nas pa je zanimanje za tako pridelano hrano vedno večje. Toda takna, visokokavostna ivila so pri nas e vedno teko dosegljiva, ugotavlja dr. Martina Bavec, saj pridelovalci e vedno niso dovolj dobro povezani in trno organizirani. Po drugi strani pa med potroniki pri nas velja precejnje nezaupanje zaradi nekaj prehranskih afer s kloramfenikolom, BSE, ptičjo gripo in drugim.
Nekaj različnih zdruenj s svojimi posebnimi standardi zagotavlja ekoloko pridelano hrano, ki je hrana vije kakovosti, sicer pa pri nas za ekoloko pridelavo veljajo strogi evropski predpisi, ki zagotavljajo resnično zagotovljeno kakovost. ťSama bi dala prednost domači pridelavi pred uvoenimi izdelki,Ť je dejala Martina Bavec, ťnaj se slovenski potroniki vsaj malo zgledujejo po avstrijskih , ki v vsakem primeru veliko raje kupiujejo domače pridelke in izdelke kot uvoene.Ť
Predavateljica se je zavzela tudi za večjo dravno podporo ekoloki pridelavi hrane, saj to poleg ostalih, prehranskih prednosti zagotavlja tudi aktivno varovanje okolja, natela pa je tudi vrsto razlogov, zakaj izbrati ekoloko pridelana ivila: ker so odlične kakovosti, ker nimajo kodljivih dodatkov, ker se z njihovo pridelavo ne obremenjuje okolja, ker se pri njihovi obdelavi ne uporabljajo ionizirajoča sevanja, ker vsebujejo več vitamina C, ker imajo večjo vsebnost suhih snovi in zato bolji okus ťV predelavi konvencionalnih ivil industrija uporablja preko 300 različnih aditivov, v ekoloki predelavi pa jih je dovoljenih samo okrog 30,Ť je dodatno ilustrirala prednosti ekoloko pridelane hrane.
V Sloveniji je sedaj nekaj čez 1.700 ekolokih kmetij, e pred osmimi leti jih je bilo le okrog 250. Rast njihovega tevila se je sedaj nekoliko upočasnila prav zaradi slabe trne organiziranosti, zaradi katere večje trgovske verige raje uvaajo ekoloke pridelke in hrano iz tujine. V svetu pa je ekoloka pridelava hrane e vedno močno rastoč trend. Največ povrin, namenjenih ekoloki pridelavi, imajo v Avstraliji in Oceaniji (10,1 milijona hektarjev), s 5,8 milijoni hektarjev je na drugem mestu Juna Amerika, Evropa je tretja s 5,6 milijoni hektarjev, v Severni Ameriki ekoloko obdelujejo 1,4 milijona povrin, v Aziji 0,9 in v Afriki 0,3 milijona hektarjev.
Slovenski akcijski načrt razvoja ekoloke pridelave hrane sicer predvideva, da naj bi do leta 2015 na naem trgu imeli 10 odstotkov ivil ekoloko pridelanih, da naj bi bilo e 15 odstotkov vseh kmetij ekolokih in da bi ekoloko kmetovali na 20 odstotkih naih kmetijskih povrin, toda te cilje bo zelo teko doseči, meni predavateljica. Da bi se tem ciljem čimbolj pribliali, pa bi bilo treba ekoloko kmetovanje in hrano povezati s turizmom, povečati porabo ekolokih ivil v javnih ustanovah in sprejeti e nekaj ukrepov. V povezavi z zdravo hrano je omenila tudi sedanjo razpravo o osnutku zakona o gensko spremenjenih organizmih in sama ni pokazala navduenja nad monostjo vnosa taknih rastlin v slovensko kmetijstvo. ťSedaj je pravi trenutek, da povemo, ali si sprostitev vnosa gensko spremenjenih organizmov v okolje sploh elimo ali ne,Ť je dejala.
Franc Bavec pa je v nadaljevanju predstavil prednosti nekaterih alternativnih, zaradi sodobnega kmetovanja skoraj e pozabljenih kmetijskih rastlin, ki pa po svojih prehranskih lastnostih močno prekaajo sodobne rastline za mnoično pridelavo. Kot nao na obrobje odrinjeno alternativo močno kemiziranemu riu je na primer navedel ajdo in ajdovo kao, sicer pa je delovna skupina mariborske kmetijske fakultete preučila lastnosti in prednosti priblino tridesetih alternativnih rastlin od itaric do oljnic, gomoljnic in stročnic. ťTakne tradicionalne rastline nosijo pravo bogatstvo okusov in so odlična zamenjava za sodobno, prehransko zelo osiromaeno prehrano,Ť je dejal in navedel primer, da je v Avstriji obrok za praiča na praičji farmi draji kot obrok, namenjen starostniku v domu starejih.
Press sejma
Pomurski sejem, d.d.
______________________
Podrobneje informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
tel.: 02/5642 110
mateja.jaklic@pomurski-sejem.si
Odnosi z javnostmi:
Miran Mate, telefon 041 263 107
ps.lj@pomurski-sejem.si
