Zakaj je pomembna kulturna dediščina v vinogradništvu in vinarstvu in kaj prinaša tako na nivoju posameznika kot na nacionalni ravni? Kako države še posebej izpostavijo pomen tega področja, je razvidno s prizadevanjem za vpis na Unescov program klasifikacije krajine. Piemont je bil enajsta regija, ki je bila vključena na seznam, preden so se pravila in postopki spremenili in so postali daljši in bolj zahtevni. Franciji kot svetovni vinski velesili je po letih prizadevanj uspelo z zapisom na Unescov program klasifikacije krajine, in sicer v primeru Burgundije so na seznam Unesca vpisani značilni sistem vinogradov na pobočjih Côte de Nuits in Côte de Beaune, vasi pri Beaunu ter zgodovinski center mesta Dijon z oznako za izjemen sistem gojenja trte in pridelovanja vina, ki izhaja še iz srednjega veka. V primeru pokrajine Champagne so vneseni vinogradi v okolici Hautvilliersa in Aÿja, Avenue de Champagne in Fort Chabrol v Epernayju ter Saint-Nicaise, območje v središču Reimsa s tradicijo in izjemno zgodovinsko razsežnostjo pridelave penečega vina.
Nesporno obstaja obsežna kulturna dediščina na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, obstajajo tudi primeri skupnih zapisov in seznamov po posameznih mestih in področjih, vendar pa je izrazito opaziti pomanjkanje nacionalnega skupinskega pristopa prav za to področje. V Mariboru so že bila prizadevanja mestne oblasti za vpis Stare trte na Unescov seznam svetovne dediščine, prav tako je recimo mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Mestni občini Maribor že predlagala, naj Vinagovo arhivsko klet razglasi za spomenik lokalnega pomena, kar zaenkrat za druge kleti ni bilo podano, tudi za Ptujsko klet z obsežnim arhivom ne. Mestna občina Ptuj ima sicer sprejet Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki je iz leta 1989 in je bil že nekajkrat noveliran, predlogov spomeniške stroke za arhivsko klet pa ni prejela ali pa navedeno ni razvidno iz časopisnih virov.[2]
Velika škoda je posameznih osamljenih prizadevanj ali vključevanj v strategije mest in posamezne občinske akte. Za večjo prepoznavnost slovenske vinske kulturne dediščine bi bila nujna priprava skupnega kataloga oziroma seznama z ustrezno enotno klasifikacijo in vsemi potrebnimi podatki, ki bi bili namenjeni tako širši kot strokovni javnosti. Torej področje, ki je kot nalašč za dediščinsko znanost za pripravo pravnih podlag ter nato podatkov in posledično digitalizacijo vinske kulturne dediščine celotne Republike Slovenije.
Besedilo: Doc. dr. Mojca Tancer Verboten,
Glavni tajnik Univerze v Mariboru, visokošolska učiteljica na
Pravni fakulteti Univerze v Mariboru
Revija SloVino, vinsko kulinarični trendi, oktober 2025
[2] Več o tem https://old.delo.si/novice/slovenija/vinska-dediscina-je-prepuscena-velikemu-kapitalu.html.
Prvi del članka: Doc. dr. Mojca Tancer Verboten: Dediščinska znanost na področju vinogradništva in vinarstva – pravni vidik – 1. del – SloVino.com
